»Zdi se, da Mozarta vedno znova pritegnejo nezamisljiva, prepovedana in socialno nemogoča partnerstva, prav tako nepredvidljivi in nenadzorovani čustveni vzgibi, ki v Ugrabitvi ne premagajo zgolj razkoraka med stanovi, ampak celo prepad med dvema različnima kulturama, pri tem pa ne nazadnje poudarijo enakopravnost v erotiki med moškim in žensko.«
»Delo po eni strani zaznamuje odločen Mozartov korak tako k osebnostni kakor tudi umetniški samostojnosti, saj lahko njegovo Ugrabitev iz seraja štejemo za eno izmed prvih tehtnejših glasbenodramskih 'dejanj' mladega skladatelja, ki se je zgolj nekaj mesecev pred prejetim naročilom dela osvobodil glasbene 'tlake' svojega prvega pomembnejšega delodajalca, salzburškega knezoškofa Colloreda.«
»Mozart tudi v svojih drugih glasbenogledaliških delih, kot so Figarova svatba, Cosi fan tutte in Don Giovanni, poudarja enakovrednost in v smislu pravic tudi enakopravnost žensk in celo superiornost t. i. nižjega služabniškega sloja nasproti okosteneli, abotni in vase zaverovani aristokraciji, ki pa ne premore resnične duhovne moči gospostva.«